estival iger je zame zelo pomembna prireditev, saj sem pred dvema letoma tu tudi izvedel za društvo Gil-galad in se kmalu včlanil. Lansko leto festivala ni bilo, letos pa je bil spet in je trajal dva dni (petek, 14.11., in sobota, 15.11.). Za razliko od prve prireditve se je tokrat vsa zadeva odvijala na gospodarskem razstavišču v Ljubljani in ne v festivalni dvorani, saj naj bi bil ta prostor primernejši.
Z Davidom A. Franckyjem sem bil domenjen, da se dobiva okrog devete ure zjutraj, saj je imel mojo prepustnico. Ob 9h sem bil torej tam, Davida pa nikjer. Potem me je ‘’napadla’’ gruča osnovnošolcev, ki jih je zanimalo, če imam ‘’ta pravo sabljo’’. Razložil sem jim, da je zadeva meč. Kmalu je prišla Ajda in izkazalo se je, da je tudi ona domenjena z Davidom. Le-ta se je prikazal s kake pol ure zamude in odšli smo noter. Prostor je bil res ogromen in tudi naš štant je bil precej velik. Tam nas je že čakal M. K., počasi so prišli še drugi člani. Ob deseti uri so začeli prihajati tudi že prvi obiskovalci. Podjetje Laser Plus nam je posodilo nekaj iger in akcijske figurice filmskih junakov (‘’juhuhu’’). Nekateri člani so spekli tudi lembas (Ajda celo z vzorčki), za katerega je na začetku kazalo, da ne bo prav veliko povpraševanja po njem. Razstavni prostor je bil, kot že rečeno, velik, in zato so se po mojem stvari kar malo porazgubile. Bilo je namreč precej zanimivih stvari, a preprosto niso prišle do izraza. Fantje iz Črne luknje so celo imeli nekaj robe (kar je sumljivo, saj je trgovina vedno prazna). 
Prikupne demonstratorke so otrokom predstavljale karte Pokemon, pa malce večjim otrokom karte Magic in tako dalje. Zgornje nadstropje je bilo posvečeno konzolam (playstation, nintendo64, gameboy, …), a je bilo vse skupaj bolj ubogo. Po drugi uri je začelo prihajati nekoliko več ljudi. Ob pol štirih sta najprej David in Aljaž demonstrirala kratek mečevalski dvoboj, nato pa je Ugo izzval ‘’neznanega’’ gospoda iz publike in bil poražen. Lembas se je prodajal vedno bolje, saj je bilo tudi vedno več ljudi. Preizkusili smo tudi igro Blaža in Ajde (Blaž, zamisli se nad sabo, čas z dekletom se da za kaj drugega bolje izkoristiti J ). Igra je zelo igralna, zabavna in ravno dovolj kompleksna, da jo lahko igraš večkrat, pa še vedno ostane zanimiva. Pohvale torej.
Bilo je kar nekaj zanimanja za društvo (btw: naše vizitke so zakon), majice ni kupil nihče. Prodali smo ves Ugov lembas, pa tudi drugega je šlo precej. Za zaključek prireditve sva se z Miškom malo stepla z gorjačami (nekoliko so bile trde, upam, da je že kdo popravil). Kaj se je dogajalo v soboto, ne vem, ker nisem bil prisoten.
Za zaključek še kratko mnenje. Prireditev je idejno zelo fina zadeva, vendar pa organizacija nekoliko šepa, premalo je bila oglaševana in zato je bil tudi odziv razmeroma majhen. To, da nas bodo uporabili za oglaševanje filmskih artiklov, je bilo pa itak pričakovano. Osebno mi je bil prejšnji festival bolj všeč, letos nismo dobili niti kakih zastonjskih zadev. Sicer sem se pa imel zelo fajn.
P.S.: Odgovorne za glasbo bi bilo treba poslati delat v rudnike Morie.