Izvršni odbor |
Včlanitev |
Srečanja |
Statut društva |
Ime Gil-galad pomeni v sindarinu, jeziku Sivih vilinov, "Zvezdna svetloba": Gil - "zvezda"; cal - "sijati"; calad - "svetloba"
Pod tem imenom so kasneje poznali vilinca Ereiniona, Fingonovega sina. Po smrti Turgona je postal zadnji visoki kralj Noldorjev v Srednjem svetu in je po koncu Prve dobe ostal v Lindonu. Skupaj z Elendilom je vodil Zadnjo zvezo ljudi in vilinov ter padel v spopadu s Sauronom.
Gil-galad je neprofitno društvo ljubiteljev del Johna Ronalda Reuela Tolkiena, britanskega jezikoslovca in pisca fantazijske literature. Namen društva je predvsem druenje ljubiteljev del J. R. R. Tolkiena, izdajanje njihovih člankov, risb in pesmi v internem glasilu Sijoča zvezda ter širjenje popularnosti Tolkienovih del in fantazijske literature.
člani društva se redno srečujemo vsak mesec na društvenih srečanjih, med poletjem organiziramo več delavnic z raznimi vsebinami, enkrat letno pa pripravimo tudi Veliko letno srečanje članov društva.

čeprav začetki društva segajo e v začetek leta 1998, je dejansko začelo delovati junija 1998, ko je izšla prva publikacija / fanzin - takrat le kratko pismo na dveh A4 straneh. Prvi navdušenci so se srečevali na IRC kanalu #Tolkien, tako da je imelo društvo ob svojem nastanku e 15 članov. 8. avgusta 1998 so se člani v Ljubljani prvič sestali, prišla je skoraj polovica povabljenih, na tem prvem srečanju pa smo se dogovorili o imenu društva: Gil - galad, o članarini, imenu naše publikacije: Sijoča Zvezda, o grbu društva ter določili "rojstni dan": 8. 8. 1998.

Že zelo kmalu smo navezali stike z ostalimi Tolkienovimi društvi po svetu, ki so nam pri začetkih zelo pomagali. V začetku decembra 1998 je imelo društvo e 35 članov.
Leta 1999 smo sredi poletja organizirali I. Veliko letno srečanje, ki se ga je udeleilo 11 članov. Tega leta smo se tudi odločili, da se bomo redno sestajali vsako zadnjo soboto v mesecu.
Za leto 2000 smo prvič pobirali članarino, iz katere smo pokrili stroške fotokopiranja in pošiljanja Sijoče zvezde ter izdelavo praporja društva. članarina je tedaj znašala 1500 SIT, kar je bilo očitno za nekatere preveč, saj se je število članov z več kot 50 zmanjšalo na 25! V avgustu leta 2000 je bilo v čepovanu pri Novi Gorici II. Veliko letno srečanječlanov Slovenskega Tolkienovega društva. Udeleilo se ga je (spet) 11 članov, vse o njem pa si lahko preberete med reportaami. Že drugič smo sodelovali tudi na Hobbitonu (takrat e št. 7) - velikem letnem srečanju Italijanskega Tolkienovega društva ter se udeleili nekaterih večjih srednjeveških prireditev po Sloveniji.
Zelo plodno je bilo za nas leto 2001. V pričakovanju filmske trilogije se je tudi v javnosti povečalo zanimanje za Tolkiena, njegovo delo Gospodar prstanov ter fantazijski svet. Tako smo sodelovali pri predstavitvah iger na temo knjige Gospodar prstanov, v radijski oddaji Gimnasium na Radiu Slovenija, se pojavili v nekaterih revijah in časopisih ter se udeleili mnogih srednjeveških prireditev.Uspešno smo izpeljali III. Veliko letno srečanje (z rekordnim številom udeleencev - 20 članov in nekaj gostov), ponovno sodelovali na italijanskem Hobbitonu 8 ter na fantazijski prireditvi v italijanskem mestu Pordenone. Nekaj časa smo bili soudeleeni tudi pri nastajanju novega prevoda Gospodarja prstanov zalobe Mladinska knjiga, ki je po izidu naletel na raznolike odzive, obenem pa nestrpno pričakovali prihod Bratovščine prstana v naše kinematografe.
Začetek leta 2002 je bil torej močno zaznamovan s Tolkienovim mitskim svetom ter novim slovenskim prevodom trilogije. To je botrovalo raznim povabilom v radijske oddaje (Intelekta na Radiu Slovenija, intervju na Kočevskem radiu…), zanimanju medijev - časopisov, revij in televizije, sami pa smo začeli s ciklusom predavanj o Tolkienu, njegovih delih in Srednjem svetu (knjinica Kočevje, Radovljica…). Poleg tega se je število članov društva začelo strmo dvigati, zato smo se odločili za preoblikovanje in posodobitev naše spletne strani. Tudi tega leta nismo izpustili Hobbitona 9, Festivala iger, velikih priprav in uresničitve teko pričakovanega IV.Velikega letnega srečanja (s 30 udeleenci) ter srednjeveških prireditev. Predstavitveni film s 4. Velikega letnega srečanja
Januarja 2003 je pri zalobi Karantanija izšel prevod Silmarilliona, katerega zgodbo in ozadje smo na prošnjo zalonika predstavili na tiskovni konferenci v knjigarni Konzorcij. Poletje smo dobro izkoristili z udelebami na srednjeveških dnevih, jesen sta zaznamovala Hobbiton 10 in V. Veliko letno srečanje slovenskega Tolkienovega društva. Zaradi velikega števila prijav je bilo tokrat prvič treba poiskati večji prostor in pozabiti na nam tako ljubi čepovan. Novembra smo prisostvovali dvodnevnemu Festivalu iger in se konec leta zavedeli, da lahko zadnjič za novoletno darilo pričakujemo filmskega Gospodarja prstanov.
Leto 2004 se je torej začelo z zadnjim delom filmske trilogije. Po tem, ko je Vrnitev kralja zapustila naše kinematografe, se je malo umirilo tudi naraščanje števila naših članov, čeprav so bila še vendo redka srečanja, ko nismo kakega pridobili. Tudi medijska pozornost je z odhodom filmov malo upadla, a še zmeraj smo se občasno pojavili v kakem članku ali oddaji. To leto smo s srednjeveško sekcijo sodelovali na velikem številu srednjeveških prireditev (Venerina pot, srednjeveški dan na Ljubljanskem gradu... ). Ob koncu poletja pa seveda ni izostalo VI. Veliko letno srečanje, nekateri naši člani, so spet obiskali Hobbiton, jeseni pa se je zaključil natečaj Bilbovi spomini, kjer so se izkazali tisti bolj umetniško nadarjeni v društvu. Z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo smo uspešno pridobili tudi uradno licenco za uporabo imena Tolkien.
Leto 2005 je bilo ivo in zabavno. Vsekakor je bil prvi večji projekt Veliko letno srečanje , ki je bilo na gradu Rihemberk in se ga je udeleilo več kot 40 članov. V tem tednu so delavnice prikazale, kar so delale celo leto in večina se nas je naučila še kakšne nove in zanimive stvari. Seveda ni izostal Hobbiton, na katerem nas je zastopala številna delegacija. Konec septembra smo spet izpeljali zaključni umetniški natečaj Moj srednji svet. Poleg tega mo imeli tudi predstavitev društva v Celju, v novembru pa je prišel na vrsto Festival iger , kjer smo razstavili naše izdelke in okusni lembas.
V začetku leta 2006 smo nazdravili za Tolkienov 114. rojstni dan, sodelovali na 9. Slovenskih dnevih knjige, skozi leto pa pripravili različna tematska mesečna srečanja. Védenje o društvu smo razširjali na predavanjih v Ljubljani in v Mariboru, na delavnicah pa obogatili društveni inventar s praporji. Srednjeveška skupina se je udeleila srednjeveških dni v Škofji Loki in v Celju. Kot največji doseek leta pa lahko štejemo vzpostavitev stikov z avstrijskim Tolkienovim društvom. (Österreichische Tolkiengesellschaft - ÖTG). Udeleili smo se njihovega pomladnega, jesenskega in zimskega srečanja, od tedaj dalje pa se redno obiskujemo. Jeseni je na police prišla tudi Tolkienova knjiga Children of Hurin, katere izid smo pospremili z gledališko igro. Za osmo Veliko letno srecanje smo našli primerno lokacijo v Kočevskem rogu in uivali sto na uro, konec leta pa je okronal umetniški natečaj Moj Gil-galad.
Leto 2007
Otvorili smo ga 3. januarja s praznovanjem Tolkienovega 115.
rojstnega dne, sodelovali pri slovenskem prevodu knjige G.R.R.
Martina Igra Prestolov, nismo manjkali niti na Konfuziji,
prvih slovenskih dnevih znanstvene fantastike in fantastike v Sečovljah. Srednjeveška skupina
je sodelovala še na srednjeveških dnevih v Škofji loki in na Dnevih evropske
kulturne dediščine, nato pa se odcepila od društva.
Veliko letno srecanje smo spet postavili v kočevske gozdove in ga raztegnili na kar devet dni, še prej
pa organizirali tudi društveni piknik z arom, bučkami in pripadajočimi
aktivnostmi (kot je frizball). Spet smo šli v Italijo na 14. Hobbiton
pa na peti Festival iger, obiskali pa smo tudi avstrijske Tolkienovce na
srečanjih Lasse Lanta in Mar Vanwa Tyaliéva.
Natečaj? Seveda, tokrat z naslovom Trpljenje mladega Turina.
Umetniška vnema ne jenja.
Trenutno se v društvu dogaja veliko zanimivih stvari. Za lastne potrebe imamo obširno knjinico s Tolkienovimi deli in (predvsem) deli o Tolkienu in Srednjem svetu (sicer večinoma v angleščini, najdejo pa se tudi vsi prevodi v slovenščino). Srečujemo se redno enkrat mesečno v prostorih Mestne knjinice Beigrad v Ljubljani.
Zaradi mnogih različnih interesov smo oblikovali razne skupine, kjer se člani ukvarjamo z mitologijo, kulinariko, pohodništvom, risanjem in slikanjem, pesnjenjem, pisateljevanjem, študijem pisav in jezikov Srednjega sveta (pri katerih prednjači visokovilinska Quenya) pa tudi študijem pozabljenih zgodovinskih pisav (skandinavskih run), veliko članov se uči mečevanja in ostalih borilnih veščin, navdušenci nad srednjim svetom se udeleujemo raznih srednjeveških prireditev po slovenskih gradovih in mestih, tisti bolj glasbeno nadarjeni člani pripravljajo glasbeno skupino, dramsko navdahnjeni pa gledališko.
Za lastne potrebe imamo obširno knjinico s Tolkienovimi deli ter predvsem deli o Tolkienu in Srednjem svetu, ki so večinoma v angleščini, najdejo pa se tudi vsi prevodi v slovenščino.
Glasilo ivi izključno od prispevkov članov društva - člankov, reporta s prireditev, prevodov, zgodb in pesmi, stripov, slik ter ilustracij. V njem objavljamo tudi novice o delovanju društva in zanimivosti.